UV filtri

UV filtri so snovi, ki ščitijo kožo pred škodljivimi učinki UV žarkov, bodisi tako, da jih absorbirajo bodisi odbijajo.

KAJ SO UV FILTRI

UV filtri so snovi, ki se dodajajo kozmetičnim izdelkom z namenom podaljšanja varnega časa bivanja na soncu in zmanjšanja škodljivih učinkov sončnih žarkov. Naloga UV filtrov je, da absorbirajo oziroma odbijejo UV žarke, preden ti dosežejo kožo.

Zahteve za UV filtre:

• Ščiti v čim širšem območju UVA in UVB 
• Čim manj prodira v kožo
• Ne povzroča fotoalergijskih ali fototoksičnih reakcij
• Je stabilen pri različnih pogojih uporabe
• Je fotostabilen.

UV filtre lahko delimo glede na delovanje (spojine, ki UV žarke absorbirajo in spojine, ki UV žarke odbijajo), kemizem (organski ali anorganski), izvor (naravni ali sintezni).

ORGANSKI UV FILTRI

Organski UV filtri absorbirajo UV žarke, v koži pa se zgodi reakcija kjer molekula UV filtra pridobi na energiji, nato pa se vrne v prvotno stanje ob tem pa odda toploto.

Kot organski UV filtri se uporablja veliko različnih spojin. V splošnem pa so to aromatske spojine, ki jih lahko razdelimo na derivate p-aminobenzojske kisline (PABA), salicilate, cinamate, derivate kafre, benzofenone in derivate dibenzoilmetana.

Derivati PABA se kot UV filtri uporabljajo že od leta 1950. To so filtri, ki ščitijo pred UVB žarki.

Primer:

Salicilati so zelo stabilni, ne dražijo oči, v vodi so netopni, so nekoliko manj učinkoviti. V to skupino spadata homosalat in oktilsalicilat. Ščitijo v UVB območju.

Med cinamati se najpogosteje uporablja oktilmetoksicinamat. To so najpogosteje uporabljeni UV filtri, ki se pogosto uporabljajo v kombinacijah.

Derivati kafre so v ZDA prepovedani, v Evropi pa je dovoljenih 6 spojin. To so filtri, ki absorbirajo UVB svetlobo. 

Benzofenoni zagotavljajo zaščito v UVA in UVB spektru. Če je v izdelku oksibenzen pa mora ta vsebovati opozorilo o možnosti alergije.

Derivati dibenzoilmetana so topni v olju in absorbirajo v celotnem UVA spektru. 

ANORGANSKI UV FILTRI

Največja prednost anorganskih filtrov je , da delujejo v celotnem UV spektru, hkrati pa ne povzročajo alergijskih reakcij. Njihova slabost je, da hkrati sipajo tudi vidno svetlobo, zato lahko na koži puščajo belo sled.

Kot anorganski UV filter se uporablja samo titanov dioksid. Titanov dioksid odbija in sipa UV žarki, če pa ga uporabimo kot nanodelec (v nano obliki ne pušča bele sledi) pa tudi absorbira.